Čas branja: 08 minut
Vsakič, ko se pojavi nov medij, nov način komunikacije ali nova tehnologija, se nam za trenutek zazdi, da bodo tiste stare počasi potonile v pozabo. Verjetno ste že neštetokrat slišali, da je email mrtev, da so ga zamenjale številne druge oblike komuniciranja, a to je le mit – statistike pa kažejo ravno nasprotno. Email je še kako živ, v nekaterih pogledih pa je še bolj uporaben in še bolj priljubljen kot kadarkoli poprej.
Facebook, SMS marketing in najnovejši hit, TikTok – prav vsak od teh trendov naj bi nadomestil email in ga za vedno potisnil v pozabo, a zgodi se ravno nasprotno. Vsi novi trendi sčasoma zbledijo ali pa vsaj izgubijo velik del svoje priljubljenosti, e-poštna sporočila pa še kar letijo v naše nabiralnike, to pa niti ni vse – precej redno jih tudi preberemo. Email torej nikakor ni mrtev, ravno nasprotno!
1. Kdo pravi, da email ni mrtev?
Če ste doslej živeli v prepričanju, da je email že davno doživel svoj vrhunec (pa tudi zaton), nam verjetno ne boste kar verjeli na besedo. Tega niti nismo pričakovali, zato smo zbrali nekaj zanimivih statistik, s pomočjo katerih bomo zlahka potrdili, da je email še kako živ.
1. Kako pogosto ljudje dejansko uporabljajo email?
Izjemno pogosto. Lahko bi se celo reklo, da smo v večini kar malce zasvojeni s svojo elektronsko pošto. Raziskava, izvedena v ZDA, je denimo pokazala, da kar 84 % vprašanih svoj e-poštni nabiralnik preveri vsaj enkrat na dan. Med vsemi vprašanimi je tudi največji delež tistih, ki v svoj email predal vsak dan pogledajo od 2 do 5-krat (takšnih je 36 %), sledijo jim tisti, ki e-pošto preverijo enkrat na dan (21 %), na tretjem mestu pa so največji zasvojenci, ki v svoj nabiralnik pogledajo 6 do 10-krat na dan (mednje sodi 12 % vprašanih).
V raziskavo so bile zajete vse starostne skupine, zato se morda pojavlja vprašanje, če so za rezultate zaslužni predvsem starejši anketiranci, ki novih tehnologij še ne obvladajo. A to nikakor ne drži: kar 95 % vprašanih, ki po starosti spadajo v generacijo Z (rojeni med letoma 1997 in 2012) in milenijsko generacijo (rojeni med letoma 1981 in 1996), je povedalo, da je njihov osebni email izjemno pomemben del njihovih življenj.
2. Kaj pa Facebook?
Tisti, ki trdijo, da je email mrtev, pogosto trdijo tudi, da so ga oziroma ga bodo nadomestili novi mediji, kot je denimo Facebook. A statistike pravijo, da temu še zdaleč ni tako. Pa poglejmo, kaj kažejo številke.
Facebooku v zadnjih nekaj letih občutno padajo številke uporabnikov – predvsem med mlajšimi uporabniki. V starostni skupini 12 – 34 let je denimo delež uporabnikov v zadnjih letih padel s 79 % leta 2017 na 67 % leta 2018 in le še 62 % leta 2019. Delež uporabnikov v starejših starostnih skupinah ostaja približno enak oziroma pada le malenkostno, po drugi strani pa je delež uporabnikov v starostni skupini 55+ v letu 2019 celo narasel za nekaj odstotkov.
Facebook torej ne pridobiva na priljubljenosti, kvečjemu ravno nasprotno, v nekaterih starostnih skupinah mu delež uporabnikov občutno pada. Razlogi za to so različni, med najpogosteje navedenimi pa so pogostost sovražnega govora in neresničnih novic, pa tudi dejstvo, da se na Facebooku pojavlja vse več oglasov in vse manj uporabniških vsebin.
3. Kaj je prva stvar, na katero pomislite, ko odprete oči?
Email! Zveni skoraj neverjetno, a kljub temu drži. Ena od prvih stvari, na katero pomislimo, ko se zjutraj zbudimo, je vsekakor naš e-poštni predal – vse ostalo pride kasneje. Statistike denimo kažejo, da ljudje zjutraj v večini primerov najprej pogledajo svoj email (takšnih je kar 58 %), ostali pa večinoma najprej odprejo iskalnik (20 %), šele na tretjem mestu sledijo družabna omrežja (najprej jih odpre le 14 % ljudi).
2. Novi mediji pridejo in gredo – email pa ostaja
Koliko trendov ste tekom svojega življenja že videli zaživeti – in potem tudi precej hitro ugasniti? Veliko, kajne? Vsak nov medij najprej poskrbi za velik bum in videti je, da bo preglasil in premagal vse ostale starejše medije. A kot lahko vidite sami, se običajno zgodi ravno nasprotno.
Se še spomnite Tamagočija? Vsi smo ga imeli in vestno skrbeli zanj (no, vsaj prvi teden, kasneje pa mogoče niti ne …) – ali poznate morda koga, ki ga ima še danes? Ne, kajne? In zagotovo se spomnite obdobja pred nekaj leti, ko je večina ljudi tekala po svetu in iskala Pokemone. Koliko ljudi poznate, ki to počno še danes? Ne prav veliko, kajne?
Novi trendi pridejo in gredo, in čeprav nas v prvem trenutku morda popolnoma prevzamejo, to navdušenje nikoli ne traja. Trenutni hit, TikTok, je v tem času v polnem razcvetu, število njegovih uporabnikov pa še vedno raste. Vprašanje pa je, kako dolgo bo vse skupaj trajalo …
Se spomnite denimo Snapchata? Aplikacija, ki je priljubljena še danes, je doživela skokovito rast in nekaj časa se je zdelo, da bo postala naslednji veliki hit. A tudi v času, ko je njeno število uporabnikov raslo najbolj skokovito, je število uporabnikov emaila še vedno ostajalo višje.
Ko je v starostni skupini 12 – 17 let število uporabnikov Snapchata med letoma 2014 in 2017 denimo naraslo z 39 % vse do 67 %, je število uporabnikov emaila v istem časovnem obdobju in v isti starostni skupini naraslo z 69 % na 82 % in tako prepričljivo ohranilo vodstvo.
1. Kaj pa ostala omrežja?
Facebook, pa tudi še kakšno drugo omrežje, denimo LinkedIn, ki beleži postopno, a stalno rast (a se tudi po drugih značilnostih, predvsem po svojem namenu, razlikuje od klasičnih družabnih omrežij), sta izjemi. Ne gre namreč za muhi enodnevnici, ki čez noč postaneta hit, nato pa enako hitro tudi ugasneta. A tudi to ne pomeni, da imata kakršnekoli možnosti, da premagata email.
Facebook, ki je vsekakor številka ena med družabnimi omrežji in največji konkurent emailu, zadnjih nekaj let izgublja uporabnike, kot že omenjeno. E-pošti se to ne dogaja; število uporabnikov je sicer raslo počasi, a konsistentno, poleg tega pa ji tudi za prihodnost kaže dobro.
2. Je uporabnikov e-pošte res vse več in več?
Res je. In številke so resnično neverjetne. Leta 2018 je bilo na svetu 3,8 milijarde uporabnikov emaila, kar pomeni, da več kot polovica planeta uporablja elektronsko pošto. Za primerjavo: leta 2017 je bilo uporabnikov 3,7 milijarde, strokovnjaki pa predvidevajo, da bo število do leta 2022 naraslo vse do 4,2 milijarde.
Trendi kažejo, da število uporabnikov vsako leto naraste za približno 3 %, kar pomeni kar 100 milijonov novih uporabnikov vsako leto. In nekateri menijo, da je email mrtev …
Tudi v Evropski uniji so rezultati podobni kot po preostalem svetu. Število uporabnikov nenehno narašča: leta 2007 je e-pošto uporabljalo 48 % vseh prebivalcev med 16. in 78. letom starosti, do leta 2018 pa je to število naraslo že na 73 %.
3. Koliko email naslovov pa obstaja?
Večina med nami ima več e-poštnih naslovov, običajno enega službenega in enega zasebnega, marsikdo pa ima še kakšnega, namenjenega različnim stvarem: za prijavo na različne nagradne igre, za delo v kakšnem društvu ali pa za kakšne bolj zasebne namene. To dokazujejo tudi statistike: povprečen uporabnik ima 1,75 e-poštnega naslova. Če torej upoštevamo še kakšno izjemo, ima večina ljudi po 2 elektronska naslova.
A to ni bilo že od nekdaj tako. Število obstoječih elektronskih naslovov namreč narašča precej bolj strmo kot število uporabnikov. Leta 2015 je tako denimo obstajalo 4,4 milijarde e-poštnih naslovov, leta 2010 pa »samo« 2,9 milijarde. Ne le, da število uporabnikov narašča, pač pa email očitno uporabljamo vse bolj in bolj.
4. Koliko pa dejansko uporabljamo email?
Ogromno. Statistike kažejo, da je bilo v letu 2018 vsak dan poslanih okoli 281 milijard e-poštnih sporočil. Trendi kažejo, da bo ta številka le še naraščala: do leta 2022 naj bi bilo vsak dan poslanih kar 333 milijard e-poštnih sporočil.
5. Koliko pa je e-pošte, ki si jo dejansko želimo prebrati?
Dejstvo je, da vsi prejemamo ogromno neželene pošte, čeprav njen delež iz leta v leto upada ali v določenih segmentih vsaj ne narašča preveč. Leta 2009 je denimo kar 94 % vseh e-poštnih sporočil predstavljala neželena pošta, dandanes pa ta odstotek znaša okoli 67 %. Več kot polovica e-poštnih sporočil, ki jih torej prejmemo, spada pod vsiljeno pošto.
Še zanimivost: največ vsiljene pošte, kar 12 %, prihaja s Kitajske. Na drugem mestu so ZDA z 9 %, na tretjem mestu pa Nemčija, ki pošlje dobrih 7 % vse vsiljene pošte.
6. Pa se nam email zato zdi vsiljiv?
Presenetljivo, ampak ne! Čeprav dnevno prejmemo ogromno e-poštnih sporočil, ki si jih v resnici ne želimo, raziskave kažejo, da je elektronska pošta za večino nas še vedno najbolj priljubljena izbira za komunikacijo z znamkami. Kar 61 % vprašanih ima namreč najraje, da jih njihove priljubljene znamke nagovarjajo preko e-pošte, daleč zadaj pa so s po 5 % družabna omrežja in SMS sporočila. Še manj priljubljeni so telefonski klici, ki jih ima najraje le 4 % vprašanih.
V nekaterih drugih raziskavah je bil delež tistih, ki promocijske vsebine najraje prejemajo preko e-pošte, še višji, celo več kot 70 %. To kaže, da je email tudi dandanes še vedno izjemno učinkovit in izjemno priljubljen tudi kot prodajno orodje.
3. Kaj pa konkretni prodajni rezultati?
Omenili smo torej, da je email še vedno izjemno učinkovito prodajno orodje – a kako učinkovit je v resnici v primerjavi z družabnimi omrežji? Zelo. Raziskave kažejo, da se je email bolje odrezal pri večini pomembnih faktorjev, ki igrajo ključno vlogo pri vaših prodajnih uspehih.
Pa pojdimo po vrsti. Podatki so iz leta 2018, tako da so do danes seveda pojavile določene spremembe, vendar pa – glede na vse zgoraj povedano – najverjetneje v prid e-pošti.
1. Število uporabnikov
Povedali smo že, da je na svetu približno 3,8 milijarde uporabnikov emaila; Facebook ima po drugi strani 2,2 milijarde uporabnikov. Že tu torej nastane pomembna razlika.
2. Dnevna uporaba
Večina med nami tako email kot tudi Facebook uporablja vsak dan, vendar pa vseeno obstaja pomembna razlika v intenzivnosti uporabe. Na Facebooku denimo uporabniki dnevno ustvarijo 710 milijonov aktivnosti, med katere spadajo denimo objave, sporočila in delitve. Zveni ogromno, kajne? Niti ne, če vemo, da po svetu vsak dan pošljemo več kot 280 milijard e-poštnih sporočil …
3. Doseg
Organski doseg na Facebooku je v zadnjem času močno upadel, predvsem zaradi novega algoritma, ki je spremenil prikazovanje objav. Leta 2012 je organski doseg na Facebooku tako znašal 16 %, leta 2018 pa le še 2 %.
Email ni odvisen od tovrstnih algoritmov, zato njegov doseg definiramo z dostavljivostjo e-poštnih sporočil. Ta na globalni ravni za leto 2018 povprečno dosega 85 %, poleg tega pa nenehno narašča.
In kaj to pomeni v praksi? Če imate denimo Facebook skupino s 50.000 všečki in objavite vsebino, jo bo na svoji časovnici videlo približno 1000 – 3000 sledilcev vaše strani. Če imate seznam za e-poštno pošiljanje s 50.000 e-poštnimi naslovi in nanje pošljete elektronsko sporočilo, bo to pristalo v 42.500 e-poštnih nabiralnikih. Pomembna razlika, kajne? Seveda je v obeh primerih možno, da vaši naslovniki vsebine ne bodo prebrali, a to je že druga kategorija …
4. CTR
CTR oziroma Click-Through-Rate (stopnja klikov) je eden od pomembnejših faktorjev, s katerimi merimo uspešnost našega marketinga. Na Facebooku ta denimo znaša 0,9 %, pri emailu pa povprečno dosega 5,86 %. Še ena zmaga za email torej!
5. Konverzija
Email je torej precej uspešnejši na številnih področjih, a dotaknimo se še najbolj pomembne točke: koliko ljudi dejansko opravi nakup kot rezultat marketinškega sporočila na Facebooku ali v emailu? Tudi tu je email jasen zmagovalec: v eni od anket je kar 66 % potrošnikov povedalo, da so nakup opravili po tem, ko so prejeli marketinško sporočilo po emailu, le 20 % pa je dejalo, da so se za nakup odločili po tem, ko so enako sporočilo videli na Facebooku.
Se je torej vredno še naprej ukvarjati z emailom?
Presodite sami, nam vse zgornje in tudi druge številke jasno sporočajo, da se je. Mit, da je email mrtev, očitno nikakor ne drži, ravno nasprotno, email je še vedno kralj in njegova priljubljenost je vsak dan večja. Pri vašem poslovanju se je torej še kako vredno ukvarjati z e-pošto, saj prav ta prinaša najboljše rezultate.
To pa seveda ne pomeni, da lahko na vse druge medije kar pozabite. Družabna omrežja, ki so sicer resda pogosto le prehodne narave, so namreč v času svojega vrhunca lahko izjemno popularna, zato ne bo nič narobe, če nekaj časa in denarja investirate tudi vanje. A vaš glavni fokus naj ostale email. Poleg tega, da je cenovno izredno ugoden, je (in tudi v prihodnje bo) prodajno zelo učinkovit.
Izboljšajte vaše poslovne rezultate s pomočjo email marketinga. Preizkusite platformo Squalo še danes!
